Splošni podatki

Hotiza, je obmejna vas v Pomurski ravnici, v bližini večjega kraja Lendave. Leži na nadmorski višini 165m, ob reki Muri. To je obmejno gručasto naselje v južnem delu Dolinskega, leži med glavno cesto Lendavo (občina) in Mursko Soboto, ter staro strugo reke Mure. K naselju sodi tudi zaselek Ložič ob cesti proti Veliki Polani in Grede ob glavni cesti proti Črenšovcem. V okolici naselja so na peščeni ravnini njive in travniki, več je tudi gozda (vrbe, topoli, jelše,…). V kmetijstvu sta pomembna poljedelstvo (koruza, pšenica, krompir, pšenica) in živinoreja(vendar se število le-tega zmanjšuje).

Ob Muri in njenih mrtvih rokavih je svet poplavljen. Jugozahodno od kraja je v nižinskem gozdu Orlovščku, nekdanji posesti beltinskih grofov, bogato lovišče fazanov in druge divjadi. Zahodno od naselja je kilometer dolgo Hotiško jezero, ena izmed najbolj znanih mrtvic, ki ima obliko okljuka nekdanje reke. Začenja se ob glavni cesti pri Jula Marofu in se nadaljuje proti jv. v Orlovšček in proti Muri.Ob jezeru raste nov zaselek Grede, ki ima že 10 hiš, ob cesti za Veliko Polano pa stoji naselje Ložič. Bujno vodno rastlinstvo z lokvanji, vodne ptice in ribe ter ob bregovih težko prehodni pragozd nudijo dobre pogoje za turizem. Večina zaposlenih krajanov se vozi na delo v Lendavo. Kraj je prvič omenjen leta 1389. Sredi vasi stoji župnijska cerkev Svetega Petra in Pavla iz leta 1926. Državna meja s Hrvaško ta teče po levem bregu Mure in se skoraj dotika hiš v južnem delu naselja.

Moja vas

Hotiza je lepa prekmurska vas obdana z vrbami, topoli in znano jelšo. Ne manjka tudi drugih značilnosti kot so lokvanji, štrki in mrtvice reke Mure. V njih živijo različne vrste rib, nevretenčarji, pa tudi divje race imajo svoja gnezdišča. V zadnjem času gnezdijo celo labodi, pa tudi kormorani niso redki.
Vas leži na narodnostnem križišču. Razen pretežno slovenskih državljanov so se preselile sem družine raznih drugih narodnosti, ki živijo složno v vaški skupnosti. V zadnjem času je opazno, da se vaščani Hotize in sosednjih vasi Kapca in Kot vedno bolj povezujejo, čeprav je Kapca v glavnem madžarsko govoreča. Včasih so se Hotižanci bolj ozirali za partnerji čez breg Mure, ki ni nikoli delila ljudi.

Od kod ime Hotiza

Vas se je prvič omenja leta 1389. V starih listinah »bukvah« se navaja pod imenom Hodica. Pomenilo naj bi kraj, kjer so ljudje »hodili« z brodom prek rek Mure. Tudi v času Avstro-Ogrske je vas imela ime Murarev – kar naj pomeni murski brod. Dokumenti govorijo, da je vas med madžarsko revolucijo 1848/49 mnogo trpela, ker je podpirala Jelavčaćevo vojsko. Da bi preprečili prehod cesarske vojske, so brod Madžari 13.12.1884 potopili in pozneje obnovili.

Prebivalstvo

Prebivalstvo na Hotizi, se iz desetletij v desetletje spreminja in niha. Tako je bilo na primer leta 1869 le 428, kar je najmanj po v zapisani zgodovini naše vasi. Po tem letu zapisi kažejo, da se je število prebivalcev le povečevalo, višek je doseglo leta 1948, ko je Hotiza štela kar 1052 prebivalcev. Po tem letu pa zopet upad, vzrok zato naj bi bilo preseljevanje ˝čez lužo˝. V zadnjih dvajsetih letih, se prebivalstvo giba v povprečju pri številu 830. Kar pa je v primerjavi z letom 2004 preveč, saj prebivalstvo leta 2004 šteje le 796 ljudi, o čemer pričajo prazne starejše hiše, majhno število otrok in veliko starejšega prebivalstva.


Letalski pogled na vas Hotiza